Fižol: koristi in škoda za telo. Lastnosti, kontraindikacije, kemična sestava, opis in uporaba fižola pri kuhanju.

Fižol je toploljubna poljščina, zato ga gojijo predvsem na jugu zmernega pasu in v subtropskem pasu. Znane so sorte fižola, ki so bolj odporne na nizke temperature. Te sorte se gojijo v mnogih regijah Rusije. Mimogrede, v zadnjem času so rejci razvili približno 250 sort fižola, vendar je le 20 izmed njih najbolj razširjenih.

Najbolj nezahteven med vsemi znanimi sortami velja za navadni fižol, ki ga lahko gojimo v hladnejšem podnebju in ki dozori veliko prej kot druge sorte.

Kot hrana se zaužijejo predvsem semena fižola, ki so bogata z beljakovinami, ogljikovimi hidrati, pektini, vlakninami, različnimi mikro in makroelementi, potrebnimi za človeško telo.

Fižol je bogat z vitamini B, PP, E in C. Fižol je po vsebnosti beljakovin in kalorij skoraj tako dober kot meso, saj 100 g fižolovih semen vsebuje 298 kcal.Treba je opozoriti, da rastlinske beljakovine, ki jih vsebujejo semena fižola, telo veliko lažje prebavi kot beljakovine živalskega izvora.

Zato nutricionisti priporočajo uživanje fižola vsem, ki so nagnjeni k hipertenziji, aterosklerozi, boleznim srca in ožilja, pa tudi tistim, ki trpijo zaradi bolezni živčnega sistema in ljudem, ki so preboleli hude bolezni.

Poleg tega fižol blagodejno vpliva na delovanje prebavnega sistema, pomaga pa tudi izboljšati in obnoviti moteno presnovo.

Fižol, bogat z beljakovinami, vitamini ter mikro- in makroelementi, potrebnimi za normalno življenje, velja za odlično preventivo v boju proti tuberkulozi.

Arginin, ki ga vsebuje fižol, aktivno sodeluje pri proizvodnji sečnine in presnovnih procesih v človeškem telesu, kar ugodno vpliva na normalizacijo ravni sladkorja v krvi. Zato se fižol priporoča bolnikom s sladkorno boleznijo kot terapevtska hrana. Stroki fižola imajo tudi lastnost zniževanja ravni sladkorja v krvi, zato bolnikom s sladkorno boleznijo priporočamo, da uživajo to decoction fižolovih strokov pred obroki.

Baker in železo, ki ju vsebuje fižol, aktivno sodelujeta pri nastajanju rdečih krvničk, kar prispeva k povečanju ravni hemoglobina v krvi in ​​krepitvi obrambe telesa.

Žveplo v fižolu blagodejno vpliva na delovanje črevesja, bronhijev, stanje kože, pomaga pa tudi pri zdravljenju revme.

Zaradi prisotnosti cinka v fižolu, ki uravnava presnovo ogljikovih hidratov, je fižol priporočljiv za tiste, ki pazite na svojo težo in se izogibate odvečnim kilogramom.

Fižol ugodno vpliva na delovanje genitourinarnega sistema, raztaplja in odstranjuje ledvične kamne ter ima diuretični učinek in pomaga pri odpravljanju edema.

Ženske so fižol že od antičnih časov uporabljale kot odličen kozmetični izdelek, ki pomaga pri odpravljanju gub ter izboljšanju elastičnosti in barve kože. Maske iz fižola priporočamo ženskam, ki že dolgo praznujejo štirideseti rojstni dan. Maska iz kuhanega fižola, pomešanega z limoninim sokom, bo koži dala elastičnost in svež videz.

Omeniti velja, da fižol ni priporočljiv starejši ljudje in ljudje z visoko kislostjo želodca, pa tudi tisti, ki trpijo zaradi peptičnega ulkusa, gastritisa, holecistitisa, protina, kolitisa in napenjanja.

Da uživanje fižola ne povzroči napihnjenosti, je treba fižol pred toplotno obdelavo nekaj ur namočiti v raztopini sode. Nato oplaknite fižol in ga kuhajte do konca. Priporočljivo je jesti fižol s koprom, saj ta izdelek zmanjša nastajanje plina. Omeniti velja, da beli fižol povzroča manj napenjanja kot temni fižol.

Znano je, da se fižol med dolgotrajnim skladiščenjem okuži z žuželkami, imenovanimi fižolovka. Da bi se temu izognili, morate fižol shraniti v zamrzovalniku. Ta način shranjevanja ne vpliva na njegov okus ali kalitev rastline.